PLOD: Trepalnice so dosegle svojo končno dolžino in varujejo občutljiva očesna zrkla pred škodljivimi delci; to nalogo bodo opravljale tudi po rojstvu. Ker se pod kožo nalaga vse več maščevja, sem videti nekoliko bolj zaobljen. Pljuča rastejo še naprej. Okušalne brbončice na jeziku in sluznici lic so popolnoma razvite. Čeprav lahko v številnih knjigah o razvoju ploda med nosečnostjo lahko prebereš, da mežikam, gre pravzaprav le za odpiranje in zapiranje vek. Med razvojem oči ostanejo veke dolgo časa zaprte, da omogočijo nemoten razvoj mrežnice. Okrog 24. tedna je mrežnica dokončno razvita in veke se začnem počasi odpirati. Čeprav je v maternici temno, v budnem stanju občasno odprem oči, večino časa pa ostajajo še vedno zaprte. Pri 33. tednu se zenica že nekoliko razširi in skrči in tako uravnava količino svetlobe, ki pride v oko. Zaznavam medle obrise. Odpiranje in zapiranje vek je zame dobra vaja za izpopolnjevanje refleksa mežikanja. Ta bo po rojstvu moje oči varoval pred poškodbami in tujki, ščitil občutljivo roženico pred premočno svetlobo in vlažil oči. Kot novorojenček bom nagonsko zaprl oči, če se bo nekaj približalo mojemu nosu, če bom izpostavljen močni svetlobi ali glasnemu hrupu, in celo če bom na licih začutil sapico. Mnogi refleksi, ki jih prinesem na svet, čez čas minejo, le refleks mežikanja ostane vse življenje.
NOSEČNICA: V tem času se najverjetneje počutiš še zelo dobro. Kmalu bo trebuh postal občutno večji. Maternica se namreč pospešeno dviguje nad raven popka, kar povzroča umikanje trebušnih organov nazaj in navzgor. To zmanjšuje možnost globokega dihanja s prepono, hranjenje pa se zaradi stisnjenosti želodca samodejno spremeni v stalno ‘hrustanje’ po grižljajih; priporočam ti vsaj 6 do 8 manjših obrokov dnevno. Kmalu boš svojega zdravnika videvala bolj pogosto; v tem času mnogo nosečnic dobi občutek, da jim zmanjkuje časa. Ureditev otroške sobe in odločitve o tem, kje bo otrok spal prve tedne in mesece po rojstvu, so odločitve, za katere je zdaj pravi čas, da jih domislite. Vendar dopusti, da si boš po otrokovem rojstvu vseeno gledene katerih svari lahko premislila in se odločila drugače. Mnogo žensk prve mesece otroka zadrži v svoji postelji ali zraven nje v zibki ali košarici. To omogoča manj naporno nočno hranjenje in preoblačenje, staršem pa daje tudi boljši občutek varnosti. Drugi se odločijo, da potrebujejo tudi prostor in čas zase in bo otrok v svoji sobi od začetka. V teh primerih za pomoč uporabljajo najrazličnejše elektronske napravice za prenašanje otrokovih glasov na daljavo (svetujem ti, da jih ne postaviš preblizu otroka). Pretehtaj vse možnosti, preden se odločiš, in bodi prilagodljiva. Zelo možno je, da bo, potem ko bo otrok doma, stanje povsem drugačno, kot si si predstavljala. Odločitev je povsem tvoja in ne dopusti, da bi drugi preveč vplivali nate in ti vcepljali občutke krivde, če se boš odločila drugače, kot ti “svetujejo”. In verjemi, različnih nasvetov bo za malo morje.
