V prostorih Sončne Vile je med 2020 in 2022 potekala pomembna raziskava, ki je ocenila vpliv vadbe joge v nosečnosti na delovanje srčno-žilnega sistema in sinhronizacijo med delovanjem srčno-žilnega sistema in dihalnim sistemom. Raziskava, ki sem jo v sklopu doktorske naloge izvajal Ivan Žebeljan, je zdužila raziskovalce iz Kliničnega Centra Maribor, Kliničnega Centra Ljubljana, Medicinske Univerze v Grazu in Medicinske Fakultete Univerze v Mariboru. Vadba joge je potekala pod vodstvom inštruktorice joge Izidore Vesenjak Dinevski.
Do sedaj je bilo kar nekaj študij, ki so zaznale pozitiven učinek vadbe joge v nosečnosti:
- boljše psihološko počutje nosečnic,
- manj bolečin v medenici,
- zmanjšanje stopnje prezgodnjega poroda,
- zmanjšanje pojavnosti povišanega krvnega tlaka in podobnih stanj v nosečnosti
- ter nižja stopnja nosečnostne sladkorne bolezni.
Zgoraj navedene študije so se osredotočale na vpliv vadbe joge na pojavnost nekaterih pomembnih zapletov ali neželenih dogodkov v nosečnosti. Te študije zahtevajo veliko število udeleženk, saj so ti nezaželeni dogodki in zapleti relativno redki in odvisni od zelo veliko različnih dejavnikov. Kljub zelo pomembnem sporočilu teh študij pa je, po drugi strani, zelo malo podatkov o mehanizmih, ki so osnova, da zaznani ugodni učinki vadbe joge v nosečnosti nastanejo.
Obstaja veliko študij, ki povezujejo vadbo joge s številnimi pozitivnimi učinki izven nosečnosti. Opisani so ugodni učinki na srčno-žilni sistem, na psihično zdravje, na številne kronične bolezni, vključno z boleznimi dihal in izboljšanjem kvalitete življenja pri bolnikih z rakom. Ob redni vadbi joge se izboljša tudi delovanje imunskega sistema. Tovrstnih študij je v nosečnosti zelo malo.
Glede na dejstvo, da se v nosečnosti dogajajo največje spremembe v srčno-žilnem in dihalnem sistemu ter ob vedenju, da v nosečnosti pride tudi do sprememb v centralnem živčevju, smo se odločili raziskati vpliv vadbe joge na omenjene organske sisteme. Na ta način smo želeli svetovni strokovni javnosti ponuditi možen odgovor na vprašanje na kakšen način se ugoden vpliv vadbe joge v nosečnosti doseže.
V raziskavo je bilo vključenih 33 nosečnic, ki so redno, vsaj enkrat tedensko, vadile jogo. Z natančnimi meritvami srčnega ritma z elektrokardiogramom in izračunavanjem različnih parametrov variabilnosti srčne frekvence in parametrov dihanja smo ocenjevali vpliv vadbe joge na srčno-žilni sistem in na sinhronizacijo med srčno-žilnim sistemom in dihalnim sistemom ter na ta način ocenili vpliv na avtonomni živčni sistem. Rezultate smo primerjali s kontrolno skupino 36-ih zdravih nosečnici, ki so izvajale 30 minut hoje zmerne intenzitete, ki je pogosta oblika rekreacije v nosečnosti.
Rezultati so pokazali, da vadba joge v primerjavi s hojo statistično značilno bolj aktivira parasimpatični del avtonomnega živčnega sistema (tisti, ki niža srčni utrip, spodbuja stanje umirjenosti) in, da ta bolj izražena aktivacija vztraja skozi vso nosečnost. Ta vpliv na avtonomni živčni sistem (povišana aktivnost parasimpatičnega dela) lahko razumemo tudi kot poglobljeno stanje psihofizične umirjenosti. Z raziskavo zaznan ugoden učinek vadbe joge na srčno-žilni sistem bi lahko bil razlog za nekatere, s predhodnimi raziskavami zaznane pozitivne učinke učinke vadbe joge v nosečnosti.
Raziskava je zaznala večjo povezanost (sinhronizacijo) med srčno-žilnim sistemom in dihalnim sistemom pri nosečnicah, ki so redno vadile jogo v primerjavi s kontrolno skupino, vendar ta razlika ni dosegla statistične značilnosti. Vsekakor pa je zaznana razlika v sinhronizaciji med srčno-žilnim in dihalnim sistem med obema preiskovalnima skupinama pomembna, saj je zaznana razlika, čeprav ni dosegla statistične značilnosti (p=0.057), skladna s tistimi, ki bi jih pričakovali glede ugotovljene razlike v variabilnosti srčne frekvence. Tako je ugoden vpliv vadbe joge v nosečnosti na avtonomni živčni sistem zaradi dodatne analize sinhronizacije med srčno-žilnim sistemom in dihalnim sistemom še bolj podkrepljen.
Pomembno je tudi, da smo raziskavo izvedli na skupini žensk v razvitem svetu in, da raziskava ni potekala v Indiji, kjer je dojemanje vadbe joge neoliko drugačno, zato je tudi rezultate raziskave nekoliko lažje prenesti v »vsakodnevno prakso« po vsem svetu.
Na letošnjih Novakovih dnevih, letnem srečanju slovenskih perinatologov, je bilo izpostavljeno, da so za doseganje optimalnih perinatalnih izzidov poleg najboljše zdravstvene oskrbe pomembne tudi pozitivne spremebe v življenjskem slogu. Te pozitivne spremembe v življenjskem slogu (t.i. lifestyle intervention) so najpomembnejše za tisto skupino nosečnic, ki imajo navečje tveganje za slab porodniški izzid: prisotnost kroničnih bolezni (sladkorna bolezen, povišan krvni tlak), ledvične bolezni, presnovne bolezni, revmatološke bolezni, predhodni večji operativni posegi na materničnem vratu. Tveganja za porodniške zaplete pa pogosto ne moremo opredeliti vnaprej, zato so pozitivne spremembe v življenjskem slogu primerne za vse nosečnice.
Vadba joge v nosečnosti se je v vseh do sedanj objavljenih strokovnih člankih izkazala za varno obliko rekreacije v nosečnosti. Raziskave so pokazale, da je vadba joge v nosečnosti pozitivno vplivala na porodniške rezultate in je izboljšala psihološko počutje nosečnic, zmanjšala bolečine v medenici, zmanjšala stopnjo prezgodnjega poroda, zmanjšala pojavnost povišanega krvnega tlaka in podobnih stanj v nosečnosti ter nižala stopnjo nosečnostne sladkorne bolezni. Naša študija je nedvoumno pokazala, da je eden imed možnih mehanizmov na kakšen se ta pozitivni učinek doseže, vpliv na avtonomni živčni sistem. Ta ugoden vpliv smo zaznali pri analizi srčno-žilnega sistema (variabilnost srčne frekvence) in sinhronizacije med srčno-žilnim in dihalnim sistemom. Pozitivni vpliv na avtonomni živčni sistem se doseže že ob tedenski vadbi in ob redni vadbi vztraja skozi vso nosečnost.
Vadbo joge v nosečnosti je predvsem potrebno razumeti kot varno univerzalno možnost pozitivne spremembe življenjskega sloga v nosečnosti, ki ima ugodne učinke na izzid nosečnosti.
Rezultati raziskave so bili objaviljeni v priznani mednarodni reviji Journal of Clinical Medicine in so priznanje za kvalitetno znanstveno in strokovno delo.
Dostop do članka je na povezavi: https://www.mdpi.com/2077-0383/11/19/5777/htm
Avtor zapisa: Ivan Žebeljan dr. med.
višji specialist ginekologije in porodništva, absolvent doktorskega študija biomedicine na Medicinski Fakulteti Univerze v Mariboru
Foto: Ivan Žebeljan, dr.med, spec. ginekologije in porodništva izvaja testno meritev variabilnosti srčne frekvence. Testiranka je Izidora Vesenjak Dinevski
