Vadba za nosečnice & družine, z Izidoro. Programi potekajo v živo in on-line.

a

IZIDORIN BLOG KOTIČEK

Ženske rojevajo v najboljšem času zgodovine – objava v Večeru
Ženske rojevajo v najboljšem času zgodovine - Članek v Večeru v Soboto Česa si želijo moderne porodnice in ali jim porodnišnice to omogočajo? Z Izidoro Vesenjak Dinevski, spremljevalko na porodih in učiteljico joge za nosečnice, smo govorili o njihovih željah, strahovih in odločitvah. Novinarka: Klara Širovnik

Originalna objava v Večeru: https://moj.vecer.com/v-soboto/video-izidora-vesenjak-dinevski-zenske-rojevajo-v-najboljsem-casu-zgodovine-10323638

V Sončni vili, kjer Izidora Vesenjak Dinevski s sodelavkami izvaja jogo, predavanja in druge aktivnosti za nosečnice in njihove dojenčke, se oglasimo na deževno in vlažno dopoldne. Nekaj sto metrov od mestnega parka stoji visoka rumena staromeščanska vila, ki jo preveva prijeten in nevsiljiv vonj po vosku in dišavnicah. Izidora z nosečnicami dela že zavidljivo obdobje 25. let. Ob čaju in suhem sadju sedeva v eno izmed dveh dvoran z visokimi stropovi – tukaj se navadno srečuje do deset nosečnic. “Sklepajo se tudi prijateljstva, ki so pogosto dolgotrajna. Včasih gredo nekdanje nosečnice še po desetih letih skupaj na morje,” v prijetnem pogovoru zadovoljno pripomni Izidora. Rojstvo je zagotovo prelomna točka v življenju (para) in tudi velik stres. “Nosečnice sem prihajajo same ali s partnerjem. Včasih jih v šali povprašam, ali so morale partnerje sem zelo ‘vleči’ – ena delavnica vendarle traja cele tri ure,” doda. Ženske imajo v tej sproščujoči oazi tudi veliko priložnosti za to, da izrazijo svoje pomisleke, strahove in skrbi glede poroda ter poporodnega obdobja. Izidora ima posledično celosten pregled nad tem, kakšne so njihove želje ter celo nad tem, kako so se v času spreminjale odločitve glede mesta poroda. Zakaj se porodnice odločajo za točno določene porodnišnice in kaj je tisto, kar pretehta?

Izidora kot spremljevalka porode spremlja že 12 let in trendi so se spremenili. Včasih so mame morale iti v porodnišnico same, kar je zanje predstavljalo precejšen stres, pove. Zelo pomembno je, da so zraven začeli prihajati partnerji, ki pri porodu predstavljajo močan steber – porodnice so vajene njihovega glasu, vonja, dotika. “V času epidemije te možnosti nekaj mesecev ni bilo, kar je bilo težko sprejeti tudi zato, ker je rojstvo neponovljiv dogodek – oče je navsezadnje zamudil ta pomemben trenutek! Morda bo udeležen pri porodu naslednjega otroka, če ga bo imel, vseeno pa gre za veliko izgubo. Prisotne je bilo veliko negotovosti in strahu,” dodaja a v isti sapi pripomni, da so porodnice obenem poročale o veliki prilagodljivosti zdravstvenih delavcev, ki so jim še bolj prihajali naproti. “Babice so zanje delale posnetke pri porodu, partnerja pa sta bila povezana z videoklici in s telefonom. Obenem pa je dejstvo, da ženske zdaj rojevamo v najboljšem času v zgodovini,” pravi. Medicina je naredila ogromne napredke, četudi porodnica tega v prvi vrsti morda niti ne vidi. Bolj pa občuti napredek v odnosu, ki ga imajo do nje. “Vsako leto sem presenečena nad vse lepšim odnosom. Ženska je vse bolj v ospredju kot porodnica in ne kot bolnica! Ta naklonjenost, ki je izražena s strani babic in porodničarjev, je tisto, kar naredi razliko. Ženske v Sloveniji lahko res zaupamo temu sistemu,” je prepričana Izidora.

Rodila sem v torek, deževalo je

Zdravstveni sistem v Sloveniji je v dlje časa trajajoči krizi, tudi kar se kadra tiče. Zanimivo pa je, da porodnišnice uspejo prijazne odnose ohranjati temu navkljub. Še več: kot iz izkušenj pove Izidora, se pozitivna naravnanost krepi. Kaj k temu prispeva? “Mislim, da je v ospredju zavedanje, da je porod za žensko eden izmed edinstvenih dogodkov. To misel gojijo tudi zdravstveni delavci,” pravi in poudari, da slovenske ženske ne rojevamo zelo pogosto in da vtis poroda nosimo s seboj še vse življenje. “Če boste danes vprašali 85-letno gospo, kako je rodila svojih pet otrok, bo povedala, da je prvega rodila na torek, da je ob rojstvu drugega deževalo … spomnila se bo neverjetnih podrobnosti, ki se jih po toliko časa običajno ne bi,” pojasni. Hkrati pa je današnjim porodnicam pomembno tudi, da se jim porodnišnica približa pri individualnih potrebah. Tudi na podlagi tega se odločajo, kam pravzaprav iti – še pred leti so se vozile tudi za mejo, v Avstrijo. Tega je danes vse manj. Sogovornica je porode spremljala po različnih porodnišnicah v Sloveniji, nekaj pa tudi v sosednji Avstriji.

Med posameznimi porodnišnicami obstajajo razlike v tem, kaj porodnici lahko omogočijo. “Dobro je, da ženska razišče, kje ji lahko najbolje sledijo. Če si želi poroda v vodi, ker jo voda sprošča, bi to bila opcija, ki je zanjo dobra. Iti pod tuš pa omogočajo vse porodnišnice,” dodaja. Vsaka porodnišnica ima svoje posebnosti. Porodnišnica Ptuj ima vsak mesec dan odprtih vrat, Izidora jim to tudi pove in tam se nosečnice lahko spoznajo z dr. Damijano Bosilj, z anesteziologi in babicami. “Tudi Maribor je začel v zadnjem mesecu uvajati individualni pristop s čudovito babico Eriko Marin, kamor par pride na pogovor. Ključ je v tem, da greš in pogledaš. Ne pa se odločati na podlagi lepote prostora, temveč glede na pristop! Tako začutiš, ali ti ta porodnišnica lahko sledi bolj kot kakšna druga. Obenem pa ne bi svetovala, da se odločajo glede na bližino, kot je bilo v praksi včasih – v bistvu je Slovenija tako majhna, da je blizu tudi, če se peljemo na Jesenice,” je jasna sogovornica. Nosečnicam sicer ne sugerira, za katero porodnišnico se odločiti. Kot zapisano, je to odvisno od njihovih osebnih preferenc in prioritet. Izidora ima dobre izkušnje tako z velikimi kot malimi porodnišnicami. Všeč ji je, da se porodnišnice vse bolj odpirajo navzven in da si lahko nosečnice ogledajo tudi porodne sobe, saj je normalno, da nimajo predstave o tem, kako izgledajo. “Idealno bi bilo, da bi Slovenija imela porodni center – po vzoru nekaterih drugih držav. Zdaj ženska gre v bolnišnico, v resnici pa ni bolna. V ženskah je treba vzbujati zaupanje. Seveda so primeri, ko ni šlo vse v redu – to se potem zelo na veliko razglaša in pribija na križ. Ko pa vidiš, koliko zdravstveni delavci dajo in kako zelo se trudijo, spoznaš, da je to krivično. Če babica reče, da bolečina ‘še ni tako huda’, želi porodnico s tem vzpodbuditi, čeprav ženska pripombo morda vzame kot nekaj slabega. Da bi vse obvarovali pred vsem, pa žal ni mogoče,” še dodaja sogovornica.

Porodnice tudi pred porodom intenzivno razmišljajo o lajšanju bolečine – nekatere si želijo ultive ali epiduralne analgezije. Določene porodnišnice slednjo omogočajo 24 ur na dan, druge v določenem terminu dneva. “V tem smislu se razlikujejo. In če se ženska odloči za epiduralno analgezijo ali ultivo, je smiselno, da gre v bolnišnico, ki to nudi 24 ur. V tem smislu ženske malce kalkulirajo,” pojasni sogovornica. Kako pa je pri nas s carskim rezom na željo porodnice? Ta načeloma ni mogoč in Izidori se taka praksa zdi smiselna, saj gre za velik poseg, ki v primeru zapletov ali rizika rešuje življenje mame in otroka. “Trenutno hodi k nam na Sončno vilo tudi ena nosečnica iz Kenije. Tam je carski rez zelo sprejemljiva opcija – zelo presenečena je bila, da ga pri nas ne bo imela in da si tega ne more izbrati. Ona in vsi njeni bratje so bili rojeni s carskim rezom,” pripoveduje Izidora in doda, da se nam tudi v Sloveniji carski rez morda zdi ‘enostaven’, ker je prisoten pri približno 20 odstotkih porodov. “Vidimo ženske, ki so po carskem rezu v zelo dobrem stanju – ja, na srečo je velikokrat tako! Da pa bi si želela na prvo žogo imeti carski rez, ne bi svetovala. Carski rez ni tako enostaven kot izgleda. Jaz bolj prisegam na to, da naravne sile podpirajo proces rojevanja in da žensko, ki je dala to izkušnjo skozi, porod zaznamuje skozi celo življenje. Ona iz tega dogodka črpa energijo še leta in leta po porodu,” pove. “Gospa iz Kenije je povedala, da pri njih vsaka ženska, ki zanosi, ve, da ni nujno, da bo preživela in da bo preživel njen otrok. Tega se slovenskim ženskam ni potrebno spraševati – na račun zdravstvenega sistema, ki za nas dobro skrbi.”

Ko je porod romantičen

Zdravje novorojenčkov in njihovih mater je ključni pokazatelj zdravja in dobrega počutja prebivalstva. In če je Evropa najbolj varna celina, je Slovenija ena najbolj varnih držav na svetu za rojevanje, ugotavljajo strokovnjaki. Zdravniki si načeloma prizadevajo, da bi bilo porodov na domu čim manj, saj ti predstavljajo več možnosti za slabi izid v primeru zapletov. S porodi doma so se ženske ponovno začele spogledovati v času epidemije, ker v bolnišnicah ni bilo možnosti spremstva partnerja. “Jaz si pa srčno želim in bi mi bilo zelo ljubo, da bi porodnišnice omogočale takšno okolje, da bi ga ženske dojemale kot domače in ne bi iskale drugih poti. Mislim, da trend gre v to smer,” pripoveduje Izidora, ki se spomni tudi nekaterih porodov v javnih porodnišnicah, ki so bili dobesedno romantični. “To ne pomeni, da je ni bolelo – ampak vzdušje, ki ga je doživljala, je bilo tako podporno, kot bi ga doživljala doma (glasba, svečke, šepetanje, objemi, zastrta svetloba). Res čudovito je bilo,” dodaja.

Koliko se na porod dejansko pripravljati? “Ko me moje punce na vadbi vprašajo o porodnem načrtu, jim svetujem, naj v njem predstavijo sebe in svoje želje,” pravi. Do kakšnega šuma v komunikaciji in do negativne izkušnje med porodom namreč lahko pride tudi zato, ker ženske ne znajo izraziti, česa si želijo. “Če gremo v porodno sobo s prepričanjem, da je ‘vsaka že rodila, bom pa tudi jaz’, in se v to nič ne poglobimo, večinoma ne pride do dobrega izida,” pravi sogovornica. Ženska namreč doživlja močno bolečino in če ne razume, kakšen je njen pomen, bolečina postane njena sovražnica, ne pa prijazna znanka, brez katere ne more roditi. Nosečnice si pogosto ne predstavljajo, da so med porodom tudi premori in da bolečina ni vedno prisotna ter na vrhuncu – ko pa je, je zelo pomemben del porodnega procesa. Je edina smiselna bolečina v življenju. Normalno pa je, da pred dogodkom, ki ga še nismo doživele, vse občutimo strah. “Tudi jaz, ko spremljam porod – pa četudi sem jih že res veliko – grem tja s spoštovanjem, vznemirjena sem, v pričakovanju. Porod je nekaj, kar nas presega – presega kontrolo, ki jo ženske rade imamo nad sabo. Za moderno žensko je to zahtevno. Žensko telo zna roditi. Zaupati moramo svojemu telesu in otroku, ki tukaj pomaga, pa tudi zdravstvenemu sistemu. S tem naredimo najboljšo kombinacijo,” zaključi.

 

Izidora Vesenjak Dinevski aktivno sodeluje z Medicinsko fakulteto v Mariboru in Medicinsko univerzo v Gradcu ter z obema Slovenskima kliničnima centroma pri raziskavah na temo vpliva joge, sprostitvenih vaj in meditativnih vaj na zdravje nosečnice in potek poroda. Pri dveh mednarodnih znanstvenih člankih na to temo je soavtorica, v izdelavi pa sta dva doktorata znanosti na to temo, pri katerih sodeluje kot voditeljica naštetih vaj – ki imajo, tako kažejo raziskave, blagodejen vpliv na nosečnice.

Morda vas bo zanimalo tudi ...

Back To Top

Izidorine
e-novičke

Si noseča, mlada mamica, ali pa že razmišljaš v tej smeri? Prijavi se na moje e-novičke in prejmi KODO ZA BREZPLAČEN PRVI OBISK na vadbi za nosečnice. Ker z menoj ob strani je IZI postati mami!

0
    0
    Košarica
    Vaša košarica je praznaNazaj v trgovino

    Tečaj masaže dojenčka

    V Sončni vili pričnemo z najbolj čuječim

    tečajem masaže dojenčka.

    Srečamo se 5 krat v živo ali online.

    Pričnemo v ponedeljek  30. januarja 2023 ob 10.00 uri.

    Neprecenljiva izkušnja za mamico in dojenčka. Tečaj, ki poglobi odnos, krepi zavedanje, sprošča mišični tonus, pomirja trebušne krče, lajša prebavo, spodbija imunski sistem…

    Prijave zbiramo do nedelje,  29.1.2023

     soncnavila.si@gmail.com